-
1. Začetek
- 1.1 O nadzoru različic
- 1.2 Kratka zgodovina Gita
- 1.3 Kaj je Git?
- 1.4 Ukazna vrstica
- 1.5 Namestitev Gita
- 1.6 Prva nastavitev Gita
- 1.7 Pridobivanje pomoči
- 1.8 Povzetek
-
2. Osnove Git
- 2.1 Pridobivanje repozitorija Git
- 2.2 Snemanje sprememb v repozitorij
- 2.3 Pregled zgodovine potrditev
- 2.4 Razveljavljanje stvari
- 2.5 Delo z daljavami
- 2.6 Označevanje
- 2.7 Aliasi Git
- 2.8 Povzetek
-
3. Veje Git
- 3.1 Veje na kratko
- 3.2 Osnove vej in združevanja
- 3.3 Upravljanje vej
- 3.4 Poteki dela z vejami
- 3.5 Oddaljene veje
- 3.6 Ponovno baziranje
- 3.7 Povzetek
-
4. Git na strežniku
- 4.1 Protokoli
- 4.2 Pridobitev Gita na strežniku
- 4.3 Generiranje vaših javnih ključev SSH
- 4.4 Nastavitev strežnika
- 4.5 Prikriti proces Git
- 4.6 Pametni HTTP
- 4.7 GitWeb
- 4.8 GitLab
- 4.9 Možnosti gostovanja pri tretjih ponudnikih
- 4.10 Povzetek
-
5. Porazdeljeni Git
- 5.1 Porazdeljeni poteki dela
- 5.2 Prispevek k projektu
- 5.3 Vzdrževanje projekta
- 5.4 Povzetek
-
6. GitHub
-
7. Orodja Git
- 7.1 Izbira revizije
- 7.2 Interaktivno pripravljanje
- 7.3 Shranjevanje na varno (angl. stashing) in čiščenje
- 7.4 Podpisovanje vašega dela
- 7.5 Iskanje
- 7.6 Prepisovanje zgodovine
- 7.7 Demistifikacija ponastavitve
- 7.8 Napredno združevanje
- 7.9 Rerere
- 7.10 Razhroščevanje z Gitom
- 7.11 Podmoduli
- 7.12 Povezovanje v pakete
- 7.13 Zamenjava
- 7.14 Shramba poverilnic
- 7.15 Povzetek
-
8. Prilagoditev Gita
- 8.1 Konfiguracija Git
- 8.2 Atributi Git
- 8.3 Kljuke Git
- 8.4 Primer pravilnika, ki ga uveljavlja Git
- 8.5 Povzetek
-
9. Git in ostali sistemi
- 9.1 Git kot odjemalec
- 9.2 Migracija na Git
- 9.3 Povzetek
-
10. Notranjost Gita
- 10.1 Napeljava in keramika
- 10.2 Objekti Git
- 10.3 Reference Git
- 10.4 Packfiles (datoteke zmanjšanih podatkov)
- 10.5 Refspec
- 10.6 Protokoli prenosa
- 10.7 Vzdrževanje in obnovitev podatkov
- 10.8 Spremenljivke okolja
- 10.9 Povzetek
-
A1. Dodatek A: Git v drugih okoljih
- A1.1 Grafični vmesniki
- A1.2 Git v Visual Studio
- A1.3 Git v Visual Studio Code
- A1.4 Git v IntelliJ / PyCharm / WebStorm / PhpStorm / RubyMine
- A1.5 Git v Sublime Text
- A1.6 Git v Bashu
- A1.7 Git v Zsh
- A1.8 Git v Powershellu
- A1.9 Povzetek
-
A2. Dodatek B: Vdelava Gita v vašo aplikacijo
- A2.1 Git v ukazni vrstici
- A2.2 Libgit2
- A2.3 JGit
- A2.4 go-git
- A2.5 Dulwich
-
A3. Dodatek C: Ukazi Git
- A3.1 Nastavitev in konfiguracija
- A3.2 Pridobivanje in ustvarjanje projektov
- A3.3 Osnove posnetkov
- A3.4 Veje in združevanje
- A3.5 Deljenje in posodabljanje projektov
- A3.6 Pregled in primerjava
- A3.7 Razhroščevanje
- A3.8 Popravljanje
- A3.9 E-pošta
- A3.10 Zunanji sistemi
- A3.11 Administracija
- A3.12 Orodja za sisteme napeljave
1.6 Začetek - Prva nastavitev Gita
Prva nastavitev Gita
Sedaj, ko imate Git na vašem sistemu, boste želeli postoriti nekaj stvari, da prilagodite svoje okolje Git. Te stvari bi morali narediti samo enkrat na katerem koli danem računalniku; ohranile se bodo med nadgradnjami. Lahko jih tudi kadarkoli spremenite s ponovnim pogonom ukazov.
Git prihaja z orodjem imenovanim git config
, ki vam omogoča dobiti in nastaviti konfiguracijske spremenljivke, ki krmilijo vse vidike, kako je Git videti in kako deluje.
Te spremenljivke so lahko shranjene na treh različnih mestih:
-
[path]/etc/gitconfig
datoteka: Vsebuje vrednosti za vsakega uporabnika na sistemu in vse njegove repozitorije. Če podate možnost--system
hgit config
, bere in piše iz te datoteke posebej. Ker je to sistemska nastavitvena datoteka, boste za njene spremembe potrebovali administrativne ali naduporabniške pravice. -
~/.gitconfig
ali~/.config/git/config
datoteka: Določa vrednosti specifično za vas kot uporabnika. Git lahko nastavite, da bere in piše v to datoteko posebej z dodajanjem možnosti--global
in to vpliva na vse repozitorije, s katerimi delate na svojem sistemu. -
Datoteka
config
v direktoriju Git (to je,.git/config
) kateregakoli repozitorija, ki ga trenutno uporabljate: Specifična je temu posameznemu repozitoriju. Git lahko prisilite, da bere iz ali piše v to datoteko z možnostjo--local
, ki je pa tudi privzeta možnost. Ni presenetljivo, da morate biti nekje v repozitoriju Git, da ta možnost pravilno deluje.
Vsak nivo prepiše vrednosti iz prejšnjega nivoja, tako da so vrednosti v .git/config
adut tistim v [path]/etc/gitconfig
.
Na sistemih Windows Git poišče datoteko .gitconfig
v direktoriju $HOME
(C:\Users\$USER
za večino ljudi).
Še vedno tudi pogleda v [path]/etc/gitconfig
, čeprav je ta pot relativna glede na vrhovni direktorij MSys, ki se nahaja, kjerkoli se odločite namestiti Git na vašem sistemu Windows, ko poženete namestitveni program.
Če poganjate verzijo Git 2.x ali novejšo za Windows, je na voljo tudi nastavitvena datoteka sistemskega nivoja v C:\Documents and Settings\All Users\Application Data\Git\config
na sistemu Windows XP oz. C:\ProgramData\Git\config
na sistemu Windows Vista in novejših različicah.
To nastavitveno datoteko se lahko spremeni samo z git config -f <file>
kot administrator.
Vse vaše nastavitve in od kod prihajajo, lahko pogledate z uporabo:
$ git config --list --show-origin
Vaša identiteta
Prva stvar, ki bi jo morali narediti, ko nameščate Git, je nastaviti vaše uporabniško ime in naslov e-pošte. To je pomembno, ker vsaka potrditev Git uporablja te informacije in so nespremenljivo zapečene v potrditev, ki ste jo začeli ustvarjati:
$ git config --global user.name "John Doe"
$ git config --global user.email johndoe@example.com
To morate narediti samo enkrat, če podate možnost --global
, ker bo Git vedno uporabil te informacije, za karkoli boste naredili na tem sistemu.
Če želite prepisati to z različnim imenom ali naslovom e-pošte za posamezne projekte, lahko poženete ukaz brez možnosti --global
, ko ste v tem projektu.
Mnogo orodij GUI vam bo to pomagalo narediti, ko jih prvič uporabite.
Vaš urejevalnik
Sedaj, ko je vaša identiteta nastavljena, lahko nastavite privzeti tekstovni urejevalnik, ki bo uporabljen, ko Git pričakuje, da vpišete sporočilo. Če to ni nastavljeno, bo Git uporabljal vaš privzeti urejevalnik sistema.
Če želite uporabiti drug urejevalnik, kot je Emacs, lahko to naredite na naslednji način:
$ git config --global core.editor emacs
Če želite uporabljati drug urejevalnik besedil na sistemu Windows, morate navesti polno pot do njegove izvršne datoteke. To se lahko razlikuje glede na to, kako je urejevalnik zapakiran.
V primeru Notepad++, priljubljenega programerskega urejevalnika, želite verjetno uporabiti 32-bitno različico, saj v času pisanja 64-bitna različica ne podpira vseh vtičnikov. Če ste na 32-bitnem sistemu Windows, ali imate 64-bitni urejevalnik na 64-bitnem sistemu, boste vpisali nekaj takega:
$ git config --global core.editor "'C:/Program Files/Notepad++/notepad++.exe' -multiInst -notabbar -nosession -noPlugin"
Opomba
|
Vim, Emacs in Notepad++ so popularni urejevalniki besedil pogosto uporabljeni s strani razvijalcev na sistemih osnovanih na Unix-u, kot sta Linux in macOS ali na sistemu Windows. Če uporabljate drug urejevalnik ali 32-bitno različico, prosimo, poiščite specifična navodila, kako nastaviti vaš priljubljeni urejevalnik z Gitom v Ukazi git config core.editor. |
Opozorilo
|
Če urejevalnika ne nastavite na ta način, se lahko znajdete v zelo zmedenem stanju, ko Git poskuša zagnati urejevalnik. Primer na sistemu Windows lahko vključuje prezgodaj prekinjeno operacijo Git med urejanjem, ki ga je sprožil Git. |
Vaše privzeto ime veje
Git privzeto ustvari vejo, imenovano master, ko ustvarite nov repozitorij z git init
.
Od različice Git 2.28 naprej lahko nastavite drugačno ime za začetno vejo.
Da nastavite privzeto ime veje main, naredite:
$ git config --global init.defaultBranch main
Preverjanje vaših nastavitev
Če želite preveriti svoje nastavitve, lahko uporabite ukaz git config --list
za izpis vseh nastavitev, ki jih lahko Git najde v tistem trenutku:
$ git config --list
user.name=John Doe
user.email=johndoe@example.com
color.status=auto
color.branch=auto
color.interactive=auto
color.diff=auto
...
Lahko boste videli ključe več kot enkrat, ker Git prebere isti ključ iz različnih datotek (na primer, [path]/etc/gitconfig
in ~/.gitconfig
).
V tem primeru Git uporablja zadnjo vrednost za vsak unikaten ključ, ki ga vidi.
Lahko tudi preverite, kaj Git razmišlja o določeni vrednosti ključa z vpisom git config <key>
:
$ git config user.name
John Doe
Opomba
|
Ker lahko Git prebere isto vrednost konfiguracijske spremenljivke iz več datotek, je mogoče, da imate nepričakovano vrednost za eno od teh vrednosti in ne veste, zakaj. V takšnih primerih lahko Git vprašate po izvoru te vrednosti in povedal vam bo, katera konfiguracijska datoteka je imela zadnjo besedo pri določanju te vrednosti:
|